Grb Republika Slovenija
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Dopustujemo v EU

Priprave na potovanje

  1. Katere identifikacijske dokumente potrebujemo v primeru potovanja v druge države članice EU?
  2. Ali mladoletni otroci, ki v drugo državo članico EU potujejo v spremstvu polnoletne osebe, ki ni njihov starš, potrebujejo kakšno posebno potrdilo oziroma dovoljenje staršev?
  3. Ali lahko vzamem s seboj na počitnice v državo članico EU svojega hišnega ljubljenčka? Kaj vse moram zanjo urediti?
  4. Ali pri potovanju med državami članicami EU obstaja kakšna omejitev glede vnosa hrane in pijače?
  5. Kakšne so omejitve glede vnosa hrane in pijače za državljane držav članic EU, ki potujejo nazaj v EU iz tretjih držav?
  6. Ali obstajajo kakšne omejitve za vnos živil pri potovanju na Hrvaško*?
  7. Ali moram pri dvigu denarja iz bankomata v drugi državi članici EU plačati provizijo?
  8. Kolikšno vsoto denarja lahko vnesem ali iznesem iz EU, ne da bi mi jo bilo potrebno prijaviti?
  9. Kje dobim podatke o državnih praznikih v državah članicah EU?
  10. Kje dobim podatke o povprečnih temperaturah po državah članicah EU?
  11. Ali lahko svoj mobilni telefon uporabljam v katerikoli državi članici EU?
  12. Katere plaže v EU so označene z modro zastavico?
  13. Kaj pomeni obrazec 'Podatki o potovanju' in kje ga najdem?
  14. Koliko cigaret in alkohola lahko prinesem iz potovanja po EU v Slovenijo?
  15. Ali obstajajo kakšne omejitve za vnos cigaret in alkoholnih pijač iz tretjih držav v EU?
  16. Koliko cigaret in alkohola lahko vnesem iz Slovenije v druge države članice EU?
  17. Kje dobim informacije o nacionalnih turističnih organizacijah po državah članicah EU?

1. Katere identifikacijske dokumente potrebujemo v primeru potovanja v druge države članice EU?

Po vstopu Slovenije v EU je bil na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta št. 38/2004/ES (UL L 158, 30.04.2004) o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja ter prebivanja na ozemlju držav članic slovenskim državljanom z veljavno osebno izkaznico omogočen vstop in prebivanje do 90 dni v vseh državah članicah EU in Evropskega gospodarskega prostora (Islandija, Norveška, Švica in Liechtenstein).

Z vstopom Slovenije v schengensko območje 21. decembra 2007 je prehajanje meja slovenskih državljanov v druge države članice EU postalo še bolj preprosto. Slovenija je namreč uveljavila schengenski pravni red in tako postala ena izmed držav članic schengna.

Prednost schengna je namreč v tem, da se lahko sedaj prosto gibljete po celotnem območju schengna, ne da bi bili podvrženi nadzoru na mejnih prehodih med državami članicami. Kljub temu pa morate imeti pri potovanju pri sebi ustrezen osebni dokument, saj lahko policisti vašo identiteto preverjajo tudi izven mejnih prehodov v okviru nacionalne zakonodaje držav članic.

Državi članici EU, ki sta še vedno izvzeti iz schengenskega območja, sta Velika Britanija in Irska, ki sta se odločili za ohranitev mejnih kontrol na mejah z drugimi državami članicami EU. Za potovanje v Veliko Britanijo in Irsko tako še vedno potrebujete veljavno osebno izkaznico.

Potovanje državljanov Slovenije z osebno izkaznico v druge Evropske države, t.j. države nečlanice EU, je možno na podlagi posebnih dvostranskih sporazumov. Slovenija ima tovrstni sporazum sklenjen z Republiko Hrvaško*. V Črno goro pa lahko slovenski državljani potujejo z osebno izkaznico praviloma le med turistično sezono.

Dodatne informacije o tem, katere potovalne dokumente potrebujejo državljani Slovenije pri potovanju v države članice EU ter tretje države, lahko dobite na spletnih straneh Ministrstva za zunanje zadeve.

Vir:

2. Ali mladoletni otroci, ki v drugo državo članico EU potujejo v spremstvu polnoletne osebe, ki ni njihov starš, potrebujejo kakšno posebno potrdilo oziroma dovoljenje staršev?

Kadar otrok v starosti do 15. leta starosti potuje v tujino ali iz tujine brez spremstva zakonitega zastopnika (svojih staršev), potrebuje poleg potovalnega dokumenta še dovoljenje zakonitega zastopnika.

Obrazec dovoljenja je predpisane oblike. Dobi se ga na kateri koli upravni enoti, ki ga tudi potrdi, prav tako ga lahko potrdi diplomatsko konzularno predstavništvo.

Zakoniti zastopnik mora imeti ob potrditvi dovoljenja s seboj veljavni dokument, s katerim bo otrok potoval v tujino (potni list, osebna izkaznica, obmejna prepustnica), navesti mora tudi podatke o osebi, s katero otrok potuje, in njenem dokumentu (najbolje fotokopijo dokumenta, s katerim bo oseba prestopila mejo). Svojo identiteto mora zakoniti zastopnik izkazati z veljavnim identifikacijskim dokumentom.

Dodatne informacije s področja potovanja otrok v tujino so na voljo na spletnem naslovu Ministrstva za notranje zadeve.

Na tem mestu bi radi opozorili še na ureditev, ki velja pri prehajanju meje s Hrvaško*. V skladu z informacijami hrvaškega notranjega ministrstva, morajo poleg dovoljenja zakonitega zastopnika otroci do dopolnjenega 18. leta starosti, ki potujejo na Hrvaško brez zakonitega zastopnika, od 6. aprila 2008 pridobiti tudi posebno dovoljenje.

Soglasje mora biti prevedeno v hrvaški ali angleški jezik s strani sodnega tolmača in overjeno pri notarju ali drugem organu, ki je v državi mladoletnika pooblaščen za overitev (v Sloveniji tudi upravne enote).

Na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve vam je na voljo besedilo soglasja, ki je bilo potrjeno tudi s strani hrvaških oblasti. V primeru, da se zakoniti zastopnik odloči za uporabo tega usklajenega besedila prevod in overitev sodnega tolmača nista potrebna, potrebna pa je overitev podpisa zakonitega zastopnika, ki se ga lahko opravi na upravni enoti ali pri notarju.

Overjeno soglasje zakonitega zastopnika mladoletne osebe ni potrebno v naslednjih primerih:

  • če mladoletnik potuje s spremnim listom za potovanje mladoletne osebe izdanega s strani letalskega prevoznika skladno z standardi Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA) in priporočeno prakso;
  • če potuje v organizirani skupini v okviru šolskega izleta (ekskurzije) v spremstvu učitelja, ki ima popis vseh udeležencev izleta s podpisom odgovorne osebe šole in pečatom šole (popis udeležencev mora biti preveden na hrvaški ali angleški jezik, mladoletna oseba pa mora imeti veljaven potovalni dokument) ter
  • če sodeluje na športni ali kulturni prireditvi in je naveden na popisu udeležencev ter poseduje veljaven potovalni dokument.

Upravne enote so pristojne le za overitev podpisov zakonitih zastopnikov, za vse informacije v zvezi z izvajanjem novih hrvaških predpisov pa so pristojni:

Veleposlaništvo Republike Hrvaške
Gruberjevo nabrežje 6
1000 Ljubljana
Telefon: 01 200 44 01
Faks: 01 425 81 06
Elektronska pošta: croemb.slovenia@mvpei.hr
Spletni naslov: http://si.mfa.hr/?mv=1519&mh=270

Ministrstvo za zunanje zadeve
Konzularna služba
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
p.p. 481
Telefon: 01 478 23 05
Faks: 01 478 23 16
Elektronska pošta: konzularne-zadeve.mzz@gov.si
Spletni naslov: www.mzz.gov.si/index.php

Vir:

3. Ali lahko vzamem s seboj na počitnice v državo članico EU svojega hišnega ljubljenčka? Kaj vse moram zanjo urediti?

Uredba Evropskega parlamenta in Sveta 998/2003 (UL L 146, 13.6.2003) o zahtevah v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki se uporabljajo za netrgovske premike hišnih živali predpisuje pogoje, ki morajo biti izpolnjeni tako pri premikih med državami članicami EU kot pri premikih omenjenih živali iz tretjih držav preko mednarodnih mejnih prehodov.

V skladu s to uredbo morajo imeti psi, mačke in beli dihurji pri premiku potni list - t.j. identifikacijski dokument, ki ga izda veterinar pooblaščen od pristojnega organa, ki vsebuje veljavno cepljenje proti steklini.

V kolikor to zahtevajo posamezne države, morajo biti opravljena in potrjena tudi morebitna dodatna cepljenja in potrdila. Za potovanja v države članice EU se zahteva tudi, da so živali označene z mikročipom ali s tetovirno številko.

Za natančnejše informacije o potovanju s hišnimi živalmi najdete na spletni strani Veterinarske uprave. Za dodatna pojasnila se lahko obrnete na:

Veterinarska uprava Republike Slovenije
Parmova ulica 53
1000 Ljubljana
Telefon: 01 300 13 00
Faks: 01 300 13 56
Elektronska pošta: vurs@gov.si
Spletni naslov: www.vurs.gov.si

Carinska uprava Republike Slovenije
Šmartinska 55
1523 Ljubljana
Telefon: 01 478 38 00
Faks: 01 478 39 00
Elektronski pošta: carina@gov.si
Spletni naslov: www.carina.gov.si/index.php

Vir:

4. Ali pri potovanju med državami članicami EU obstaja kakšna omejitev glede vnosa hrane in pijače?

Znotraj EU ni omejitev glede vnosa hrane in pijače pri potovanju med državami članicami EU, saj po vsem ozemlju veljajo strogi skupni veterinarski standardi.

Vnos hrane oz. pijače iz ene države članice v drugo je namreč del ene od temeljnih svoboščin, na katerih temelji notranji trg EU, t.j. prostega pretoka blaga. Prosti pretok pomeni, da za blago in storitve znotraj EU ni več meja, ni carinskega nadzora in drugih oblik zaščite, ampak je prosta menjava blaga in storitev med članicami EU povsem neovirana. Nekatere omejitve se sicer lahko uvedejo zaradi posebnih razlogov, kot so lokalni izbruhi bolezni živali.

Na tem mestu velja omeniti, da določene omejitve veljajo v letalskem prometu. Na podlagi Uredbe komisije ES št. 1546/2006 (UL L 286, 17.10.2006) o določitvi ukrepov za izvajanje skupnih osnovnih standardov za varnost letalstva je Evropska komisija omejila vnos tekočin, ki jih potniki lahko prenesejo mimo varnostno kontrolnih točk na letališčih in potem na letalo.

Uredba se uporablja za vse odhodne lete z letališč v EU, ne glede na njihov cilj ali nacionalnost prevoznika. Dovoljene so določene izjeme, kot so zdravila in hrana, ki je potrebna med letom, vključno s hrano za dojenčke.

Vir:

5. Kakšne so omejitve glede vnosa hrane in pijače za državljane držav članic EU, ki potujejo nazaj v EU iz tretjih držav?

EU določa posebna pravila v zvezi z uvozom proizvodov živalskega izvora za osebno uporabo na ozemlje EU, ki jih podrobno določa Uredba Komisije (ES) št. 745/2004 (UL L 112, 26.04.2004) o določitvi ukrepov za uvoz proizvodov živalskega izvora za osebno porabo.

Nekaterih proizvodov živalskega izvora ni dovoljeno prinesti v EU zaradi tveganja, da bi se z njimi vnesle nevarne bolezni kot so ptičja gripa, slinavka in parkljevka, klasična prašičja kuga, afriška prašičja kuga in druge. Za podrobne informacije o dovoljenih vnosih živil si lahko preberete zloženko Veterinarske uprave.

Živila, kot so ribe, lupinarji (raki, kozice, ostrige, školjke), jajca (tudi omlete, jajčne testenine, jajca v prahu) in med, lahko potniki v omejenih količinah vnesejo v EU, če prihajajo iz držav, ki so na seznamu odobrenih držav. Seznam odobrenih držav se nenehno spreminja, zato vam svetujemo, da se pred nameravanim vnosom omenjenih proizvodov informirate na mejnih veterinarskih postajah, preko katerih se nameravate vračati domov ali na glavnem uradu Veterinarske uprave.

Dodatne informacije in pogosta vprašanja o vnosu živil v EU, so na voljo na spletni strani Veterinarske uprave ter na spletnem portalu EU - Potovanje po Evropi.

Vir:

6. Ali obstajajo kakšne omejitve za vnos živil pri potovanju na Hrvaško*?

Republika Hrvaška je sprejela Pravilnik o pogojih za vnos proizvodov živalskega porekla v osebni prtljagi (NN št. 35/08, 01.06.2008), ki določa politiko vnosa pošiljk v Republiko Hrvaško iz vseh držav, vključno z državami članicami EU torej tudi Slovenije.

Pravilnik prepoveduje vnos pošiljk mesa, mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih izdelkov v osebni prtljagi potnikov, z naslednjimi izjemami:

  • mleko v prahu za dojenčke;
  • hrana za dojenčke ter
  • posebna hrana za medicinske potrebe, pod pogojem, da izdelka ni potrebno hraniti v hladilniku pred porabo, da je izdelek pakiran z zaščitnim znakom proizvajalca, in da je embalaža nepoškodovana.

Vse pošiljke mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, ki ne izpolnjujejo pogojev, je potrebno ob prihodu na mejnem prehodu predati zaradi odstranitve. Hrano živalskega izvora, ki ni meso, mesni izdelek, mleko ali mlečni izdelek, se lahko vnese do količine 1 kg.

Izvajanje pravilnika je sicer začasno odloženo in tako je vnos mesa ter mesnih in mlečnih izdelkov v osebni prtljagi na Hrvaško mogoče, teža ostale hrane živalskega izvora pa ne sme presegati enega kilograma. Pravilnik naj bi se začel izvajati predvidoma čez šest mesecev.

Za aktualne informacije si oglejte spletne strani Ministrstva za zunanje zadeve ali pa se obrnite na Veleposlaništvo Republike Hrvaške v Sloveniji:

Veleposlaništvo Republike Hrvaške
Gruberjevo nabrežje 6
1000 Ljubljana
Telefon: 01 200 44 01
Faks: 01 425 81 06
Spletna stran: http://si.mfa.hr/
Elektronski naslov: croemb.slovenia@mvpei.hr

Vir:

7. Ali moram pri dvigu denarja iz bankomata v drugi državi članici EU plačati provizijo?

Uredba Sveta (ES) št. 2560/2001 (UL L 344/13, 16.12.2001) o čezmejnih plačilih v evrih določa, da ob dvigovanju na bankomatih, plačilu s plačilno kartico ali bančnem nakazilu do 50.000 evrov v državah članicah EU (EU) nosite enake stroške, kot bi jih sicer imeli v matični državi.

Dodatne informacije o plačilih v državah članicah EU so vam dostopne na spletni strani Evropske komisije - Notranji trg (stran je v angleščini).

Vir:

8. Kolikšno vsoto denarja lahko vnesem ali iznesem iz EU, ne da bi mi jo bilo potrebno prijaviti?

S sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 1889/2005 (UL L 309/9, 26.10.2005) se je področje kontrole prenosov gotovine v vseh 27 državah članicah Skupnosti poenotilo.

Vsi potniki, ki potujejo v Skupnost ali iz nje z gotovino v vrednosti 10.000,00 EUR ali več oziroma z gotovino enake vrednosti v drugih valutah ali z lahko zamenljivimi vrednostnimi papirji (npr. obveznicami, delnicami, potovalnimi čeki) v enaki vrednosti, morajo znesek v skladu z zgoraj navedeno uredbo prijaviti carinskim organom.

Za dodatne informacije vam priporočamo, da se obrnete na Carinsko upravo Republike Slovenije:

Carinska uprava Republike Slovenije
Šmartinska 55
1523 Ljubljana
Telefon: 01 478 38 00
Faks: 01 478 39 00
Elektronska pošta: carina@gov.si
Spletni naslov: www.carina.gov.si/si/informacije/obcani/...

Vir:

9. Kje dobim podatke o državnih praznikih v državah članicah EU?

Podatki o državnih praznikih v državah članicah EU (EU) so dostopni na spletni strani Portala EU. Potrebno je poudariti, da so na dan praznikov banke in trgovine zaprte. Nekateri prazniki pa veljajo samo v nekaterih regijah države in na spodaj omenjeni spletni strani niso navedeni.

Dodatne informacije o glavnih državnih praznikih v državah članicah EU si lahko ogledate na spletnem portalu EU oziroma na spletnem portalu EU - Potovanje.

Vir:

10. Kje dobim podatke o povprečnih temperaturah po državah članicah EU?

Na ravni EU (EU) trenutno še ne obstaja skupna meteorološka organizacija, ki bi na celotnem področju skupnosti izvajala meteorološke meritve in skrbela za njihovo posredovanje javnosti.

Skladno s tem se torej lahko glede vremenskih pogojev obrnete na nacionalne ustanove posameznih držav članic. Njihovi kontaktni podatki so dostopni na spletni strani Evropske agencije za spremljanje vremena in okolja.

V Sloveniji za omenjeno področje skrbi Agencija RS za okolje. Na njihovih spletnih straneh dostopate do podatkov o vremenskih pogojih v državah članicah EU.

Prav tako so vam na portalu EU - temperature dostopni podatki o povprečnih najnižjih januarskih in povprečnih najvišjih julijskih temperaturah v glavnih mestih držav EU.

Vir:

11. Ali lahko svoj mobilni telefon uporabljam v katerikoli državi članici EU?

Mobilni telefon lahko uporabljate kjerkoli v EU (EU). Od vašega operaterja pa je odvisno, kako kvalitetna je pokritost, torej kako dober je signal vašega telefona, da lahko nemoteno telefonirate ne glede na to, kje ste.

S sprejetjem Uredbe Sveta (ES) št. 717/2007 (UL L 171/32, 29.06.2007) o gostovanju v javnih mobilnih telefonskih omrežjih znotraj Skupnosti se je uvedel skupni pristop k zagotovitvi, da uporabniki javnih mobilnih telefonskih omrežij na potovanjih po EU ne plačujejo pretiranih cen za storitve gostovanja (uporabo telefona izven vaše države).

Najbolj znana sprememba, ki jo prinaša omenjena uredba, je t.i. evrotarifa, ki prinaša enake cene uporabe mobilnih telefonov v vseh državah EU. Evrotarifa za gostovanja je v letu 2007 znašala 0,49 € na minuto za opravljeni klic in 0,24 € za sprejeti klic. V letih 2008 in 2009 se bo še dodatno znižala in dosegla 0,43 € za izhodne in 0,19 € za dohodne klice.

Vir:

12. Katere plaže v EU so označene z modro zastavico?

Program Modra zastava koordinira Fundacija za okoljsko vzgojo (Foundation for Environmental Education), izvaja pa ga Koordinacija za Modro zastavo (Blue Flag Coordination), s sedežem na Danskem.

V Sloveniji je za izvajanje mednarodnih okoljskih programov pooblaščeno Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, ki trenutno izvaja program Modra zastava.

Za pridobitev priznanja Modra zastava lahko na podlagi vsakoletnega razpisa kandidirajo kraji ter njihova naravna kopališča na morski obali, na obrežjih stoječih voda v notranjosti dežele in marine. V letu 2007 je bilo takega priznanja deležnih 2678 plaž in 645 marin. Dobitniki Modre zastave zagotavljajo uporabnikom čisto, varno in prijetno okolje, namenjenemu rekreaciji v in ob vodi.

V program Modra zastava je trenutno vključenih 37 držav, države članice EU, ki so vključene v program Modra zastava pa so naslednje:

Priporočamo vam, da si ogledate spodaj navedeno spletno stran, kjer vam je na voljo seznam držav, v katerih se izvaja program Modra zastava v letu 2008/2009.

Za dodatne informacije vam priporočamo tudi ogled spletnega mesta Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji, kjer so vam na voljo informacije o programu Modra zastava. Informacije o programu Modra zastava so vam na voljo tudi na spletni strani Fundacije za okoljsko vzgojo (stran je v angleščini).

Vir:

13. Kaj pomeni obrazec 'Podatki o potovanju' in kje ga najdem?

Priporočljivo je, da ob odhodu v tujino (predvsem, če gre za območja, kjer je možnost naravnih nesreč, katastrof ali političnih nemirov večja) posredujete svoje kontaktne podatke in sicer s pomočjo obrazca 'Podatki o potovanju'.

Na podlagi teh podatkov bo mogoče lažje vzpostaviti stik z vami, v primeru, da bi ob nepredvidljivih kriznih dogodkih v tujini potrebovali nujno konzularno pomoč.

Obrazec Podatki o potovanju v tujino, ki ga izpolnite prostovoljno, pošljete po pošti, faksu ali v elektronski obliki na Konzularni sektor na Ministrstvu za zunanje zadeve. Obrazec lahko najdete na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.

Da boste lahko obrazec poslali na pravi naslov, vam spodaj navajamo še kontaktne podatke Konzularnega sektorja pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Ministrstvo za zunanje zadeve
Konzularni sektor
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
p.p. 481
Telefon: 01 478 23 05
Faks: 01 478 23 16
Elektronski pošta: konzularne-zadeve.mzz@gov.si
Spletni naslov: www.mzz.gov.si

Vir:

14. Koliko cigaret in alkohola lahko prinesem iz potovanja po EU v Slovenijo?

Alkohol in cigarete sodijo med trošarinske izdelke, zato zanje pri uvozu iz držav članic EU v Slovenijo veljajo določene omejitve. Za trošarinske izdelke, ki so bili v promet sproščeni znotraj druge države članice EU in jih v Slovenijo vnaša fizična oseba v okviru količin za svoje osebne potrebe, se trošarina ne plača.

Trošarinskih dajatev boste oproščeni, če boste v Slovenijo iz potovanja po EU prinesli do:

  • 800 kosov cigaret;
  • 400 kosov cigarilosov (to so cigare s težo največ 3 gramov);
  • 200 kosov cigar in
  • 1 kg tobaka za kajenje.

Za alkoholne izdelke pa veljajo sledeče omejitve:

  • 10 litrov alkoholnih pijač nad 22 odstotki alkohola;
  • 20 litrov alkoholnih pijač do 22 odstotki alkohola;
  • 90 litrov vina;
  • 60 litrov penečega vina ter
  • 110 litrov piva.

V kolikor Vas zanimajo podrobnejše informacije glede vnosa cigaret, alkohola in ostalih trošarinskih izdelkov v našo državo, si oglejte spletne strani Carinske uprave Republike Slovenije ali se obrnete neposredno nanje.

Carinska uprava Republike Slovenije
Generalni carinski urad
Šmartinska cesta 55
1523 Ljubljana
Telefon: 01 478 38 00
Faks: 01 478 39 00
Elektronska pošta: gcu.carina@gov.si
Spletni naslov: www.carina.gov.si

Vir:

15. Ali obstajajo kakšne omejitve za vnos cigaret in alkoholnih pijač iz tretjih držav v Slovenijo?

Alkohol in cigarete sodijo med trošarinske izdelke, zato zanje pri uvozu iz tretjih držav v Slovenijo veljajo določene omejitve. Blago v osebni prtljagi potnika je oproščeno plačila dajatev (uvoznih dajatev, DDV-ja in trošarine), če se uvaža priložnostno in je namenjeno njegovim osebnim potrebam do skupne vrednosti 175 €.

Če ste starejši od 17 let, boste uvoznih dajatev oproščeni, če boste v Slovenijo iz tretje države prinesli do:

  • 200 kosov cigaret;
  • 100 kosov cigarilosov (to so cigare s težo največ 3 gramov);
  • 50 kosov cigar in
  • 250 kg tobaka za kajenje.

Za alkoholne izdelke pa veljajo sledeče omejitve:

  • 1 liter alkoholnih pijač nad 22 odstotki alkohola;
  • 2 liter alkoholnih pijač do 22 odstotki alkohola;
  • 2 litra mirnega vina;
  • 2 litra penečega vina.

V kolikor Vas zanimajo podrobnejše informacije glede vnosa cigaret, alkohola in ostalih trošarinskih izdelkov v našo državo, si oglejte spletno stran Carinske uprave Republike Slovenije oz. se lahko z vprašanji obrnete tudi neposredno na njih.

Carinska uprava Republike Slovenije
Generalni carinski urad
Šmartinska cesta 55
1523 Ljubljana
Telefon: 01 478 38 00
Faks: 01 478 39 00
Elektronska pošta: gcu.carina@gov.si
Spletni naslov: www.carina.gov.si

Vir:

16. Koliko cigaret in alkohola lahko vnesem iz Slovenije v druge države članice EU?

Vsaka država članica EU lahko določi svoje omejitve za vnos cigaret in alkohola, zato je priporočljivo, da se pred vnosom večje količine cigaret in alkohola v določeno državo članico na nacionalnih carinskih uradih pozanimate o omejitvah za vnos teh izdelkov.

V zvezi s tem je potrebno vedeti, da ima vsaka država članica EU pravico obračunavati trošarine za tobačne izdelke in alkoholne pijače, če ti proizvodi niso namenjeni za osebno uporabo. Za osebno uporabo se v splošnem priznavajo naslednje količine:

  • 800 kosov cigaret;
  • 400 kosov cigarilosov (to so cigare s težo največ 3 gramov);
  • 200 kosov cigar in
  • 1 kg tobaka za kajenje.

Za alkoholne izdelke pa veljajo sledeče omejitve:

  • 10 litrov alkoholnih pijač nad 22 odstotki alkohola;
  • 20 litrov aperitivov ali "vmesnih pijač" (na primer Sherry);
  • 90 litrov vina;
  • 60 litrov penečega vina ter
  • 110 litrov piva.

Priporočamo vam, da si za dodatne informacije o carinah in trošarinah ter posebej tudi o trošarinah na alkoholne pijače ter cigarete, ogledate spletno mesto Evropske komisije o obdavčenju in carinski uniji (informacije so na voljo v angleščini).

Vir:

17. Kje dobim informacije o nacionalnih turističnih organizacijah po državah članicah EU?

Portal EU ponuja v rubriki 'Potovanja' splošne informacije o potovanjih v države članice EU.

Na spletni strani je dostopen seznam spletišč uradnih nacionalnih turističnih organizacij, zato vam predlagamo, da si za dodatne informacije ogledate navedeno spletno mesto.

Vir:

* Hrvaška sicer ni članica EU, vendar je ena izmed bolj priljubljenih turističnih destinacij Slovencev, zato na tem mestu navajamo še ureditev, ki velja na Hrvaškem.

Dopustujemo v EU