Dopustujemo v EU
Ko ne gre vse po načrtu
- Kaj mi na potovanju lahko nudi evropska konzularna zaščita?
- Kaj naj naredim, če mi na potovanju ukradejo potni list? Kaj storim v primeru, da v državi ni diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije?
- Ali lahko v vseh državah članicah EU brezplačno pokličem na telefonsko številko 112?
- Kam se lahko obrnem za nasvet v primeru, da ne morem razrešiti spora s trgovcem v drugi državi članici EU? Ali EU zagotavlja skupne mehanizme za reševanje tovrstnih težav?
- Ali na ravni EU obstajajo predpisi, ki varujejo potrošnika, ki v državi članici EU kupi kombinacijo potovalnih storitev?
- Koliko časa veljajo garancije za izdelke široke uporabe v državah članicah EU?
- Ali lahko za izdelek, kupljen v drugi državi članici EU, uveljavljam garancijo v Sloveniji?
1. Kaj mi na potovanju lahko nudi evropska konzularna zaščita?
V skladu z 20. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL C 321E, 29.12.2006) ima vsak državljan države članice EU na ozemlju držav, ki niso članice EU in kjer njegova država nima predstavništva, pravico do konzularne zaščite katerekoli države članice EU in sicer pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane tiste države.
To je še posebej pomembno za državljane manjših držav, kot je na primer Slovenija, ki nimajo široke mreže konzularnih in diplomatskih predstavništev.
Konzularna predstavništva vam lahko nudijo pomoč, če:
- ste izgubili ste potni list ali so vam ga ukradli;
- se želite se vrniti v domovino;
- ste na potovanju doživeli hudo nesrečo ali imate resne zdravstvene težave;
- vas je policija pridržala ali vam odvzela prostost;
- ste žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali
- potrebujete kakšno drugo vrsto pomoči.
Kot državljan EU lahko od veleposlaništva ali konzulata druge države članice EU pričakujete:
- da vam izda potni list za vrnitev;
- da stopi v stik, če tako želite, z vašimi sorodniki in bližnjimi ter z organi vaše države;
- da vas, če je to mogoče, obišče predstavnik misije in vam pomaga, da pridete do potrebnih informacij za dostop do ustreznega pravnega svetovanja in zdravstvene pomoči ter
- da od organov vaše države zahteva, da storijo vse potrebno za vašo evakuacijo ali vrnitev v domovino.
Za natančnejše informacije se lahko obrnete na Ministrstvo za zunanje zadeve:
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije
Konzularni sektor
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
p.p. 481
Telefon: 01 478 23 05
Faks: 01 478 23 16
Elektronski naslov: konzularne-zadeve.mzz@gov.si
Spletni naslov
Več informacij o evropski konzularni zaščiti si lahko preberete v brošuri, ki jo je izdalo Ministrstvo za notranje zadeve. Seznam diplomatsko konzularnih predstavništev in veleposlaništev Republike Slovenije je dostopen na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve.
Vir:
- Ministrstvo za zunanje zadeve: Diplomatska in konzularna zaščita
- Ministrstvo za zunanje zadeve: Evropska konzularna zaščita
- Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti (UL C 321E, 29.12.2006)
- Ministrstvo za zunanje zadeve: Diplomatska konzularna predstavništva
2. Kaj naj naredim, če mi na potovanju ukradejo potni list? Kaj storim v primeru, da v državi ni diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije?
Za zaščito državljanov v tujini in izvajanje vseh konzularnih funkcij so pristojna veleposlaništva in generalni konzulati Republike Slovenije. Pomoč vam na potovanju lahko nudi tudi dežurna služba Ministrstva za zunanje zadeve- konzularni sektor:
Ministrstvo za zunanje zadeve
Konzularni sektor
Prešernova cesta 25
1001 Ljubljana
P.P. 481
Telefon: 01 478 23 05
Faks: 01 478 23 16
Elektronski pošta: konzularne-zadeve.mzz@gov.si
Telefonska številka dežurne službe MZZ: 01 478 22 19
Če vam na poti ukradejo potni list, najprej pojdite na policijo, da naredijo zapisnik. Zahtevajte njegovo kopijo, saj jo boste potrebovali za preklic starega potnega lista in urejanje novega. Denar, ki ga potrebujete za vrnitev domov in za nadomestni potovalni dokument, vam lahko svojci pošljejo ali pa se nakazilo izvede ob pomoči diplomatskega predstavništva.
Hkrati veleposlaništvo izda tudi nadomestni potovalni dokument (potni list za vrnitev). V ta namen je potrebno predložiti svojo fotografijo, policijski zapisnik in fotokopijo pogrešanega potnega lista. Nadomestni potni list je potrebno plačati in ne omogoča nadaljevanja potovanja, le vrnitev domov.
Če v državi, v kateri letujete, ni diplomatsko konzularnega predstavništva Republike Slovenije, se lahko po pomoč obrnete na veleposlaništvo druge države članice EU, saj ima vsak državljan države članice EU na ozemlju tretje države, kjer njegova država nima predstavništva, pravico do (konzularne) zaščite katerekoli države članice EU.
Napotki za ravnanje v primeru ostalih morebitnih nevšečnosti na potovanju, kot so naravne nesreče, nasilne demonstracije itd. ter ostala priporočila, so zbrani na straneh Ministrstva za zunanje zadeve. Prav tako so na spletni strani omenjenega ministrstva na voljo dodatne informacije o drugi pomoči, ki vam jo lahko nudijo diplomatsko konzularna predstavništva.
Vir:
- Ministrstvo za zunanje zadeve: Konzularne informacije
- Ministrstvo za zunanje zadeve: Konzularne informacije - pomoč diplomatsko konzularnih predstavništev
- Ministrstvo za zunanje zadeve: Diplomatska konzularna predstavništva
3. Ali lahko v vseh državah članicah EU brezplačno pokličem na telefonsko številko 112?
Evropska številka za klic v sili 112 je bila z Direktivo Sveta 1991/398/EEC (UL L 217, 06.08.1991) o uvedbi enotne Evropske številke z klic v sili uvedena leta 1991, da bi poleg nacionalnih telefonskih številk za klic v sili vzpostavili enotno klicno številko, s katero bi v vseh državah članicah EU omogočili lažji dostop do reševalnih služb.
Pravila EU od leta 1998 zahtevajo, da države članice zagotovijo brezplačne klice na številko 112 z vseh stacionarnih in mobilnih telefonov. Od leta 2003 morajo telekomunikacijski operaterji reševalnim službam zagotoviti podatke o lokaciji kličočega, da lahko hitreje najdejo žrtve nesreč. Države članice EU morajo prav tako poskrbeti za večjo ozaveščenost javnosti o številki 112.
Telefonska številka je torej:
- brezplačna;
- dostopna s stacionarnih in mobilnih telefonov;
- na voljo v vseh državah članicah EU, razen v Bolgariji, kjer je številka na voljo le na območju Sofije;
- zagotavlja prenos podatkov o lokaciji kličočega, s pomočjo katerih lahko reševalne službe hitreje najdejo ponesrečenca (ta funkcija zaenkrat še ne deluje brezhibno v vseh državah članicah);
- hkrati pa ne nadomešča vseh nacionalnih telefonskih številk za klic v sili.
Na spletni strani številke 112 boste našli informacije o tem, kako številko 112 uporabljati, kaj od nje pričakovati, kako hitri so odgovori na klice v posameznih državah in v katerih jezikih so na voljo.
Vir:
- Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji: Evropska številka za klic v sili
- Sporočilo za javnost o evropski številki za klic v sili 112
4. Kam se lahko obrnem za nasvet v primeru, da ne morem razrešiti spora s trgovcem v drugi državi članici EU? Ali EU zagotavlja skupne mehanizme za reševanje tovrstnih težav?
V primeru, da spora ne morete razrešiti s trgovcem v drugi državi članici EU, se lahko obrnete na Evropski potrošniški center.
Evropska mreža centrov za varstvo potrošnikov pomaga pri čezmejnih potrošniških sporih. Mrežo je januarja 2005 vzpostavila Evropska komisija, njihovi centri pa nudijo informacije in svetujejo v zvezi s problemi pri nakupih čez mejo in posredujejo, če pride do težav.
Evropski potrošniški center vam lahko pomaga v primeru, ko potrebujete splošne informacije o svojih potrošniških pravicah v drugi državi članici EU ali če potrebujete pomoč pri uveljavljanju potrošniških pravic pri ponudniku blaga ali storitev iz druge države članice EU.
Evropski potrošniški center deluje tudi v Sloveniji. V primeru, da potrebujete podrobnejše informacije ali imate težave s potrošniškimi spori se lahko obrnete na:
Evropski potrošniški center
Frankopanska 5
1000 Ljubljana
Telefon: 01 432 30 35
Faks: 01 433 33 71
Elektronska pošta: epc@ecp.si
Spletni naslov: www.epc.si
Poleg tega je Evropska komisija leta 2001 vzpostavila tudi vseevropsko mrežo za izvensodno reševanje čezmejnih finančnih sporov. Ta mreža, imenovana FIN-NET ima za cilj pomoč pri izvensodnem reševanju sporov, če potrošnik in ponudnik finančnih rešitev (npr. banka ali zavarovalnica) prihajata iz različnih držav EU. Potrošnikom ponuja alternativno možnost hitre, poceni in lahke rešitve sporov, ter jim omogoči, da jim ni treba na sodišče.
Če so bila vaša pogajanja s trgovcem kljub posredovanju različnih institucij neuspešna, lahko izbirate med sodnim in izvensodnim postopkom za reševanje sporov.
V primeru, da se odločite za alternativno reševanje sporov, vam sistemi alternativnega reševanja sporov nudijo pomoč pri reševanju sporov brez zamudnega in dragega sodnega postopka. Za pomoč pri iskanju rešitve med vami in trgovcem večina sistemov vključi tretjo osebo (tako imenovanega mediatorja), ki je lahko razsodnik, posrednik ali varuh človekovih pravic.
Vir:
5. Ali na ravni EU obstajajo predpisi, ki varujejo potrošnika, ki v državi članici EU kupi kombinacijo potovalnih storitev?
Kot državljan EU imate vrsto pravic, zaradi katerih se lahko na potovanju znotraj in zunaj EU počutite varne. Zakonodaja EU varuje potrošnike, ki pri podjetju v EU kupijo kombinacijo potovalnih storitev. Taki počitniški paketi ponavadi vključujejo prevoz in namestitev, včasih pa tudi obroke in oglede.
V skladu z zakonodajo EU mora organizator potovanja dati na razpolago natančne informacije o ponujenem paketu, vključno s prevozom, namestitvijo, obroki, načrtovanjem potovanja ter zahtevami v zvezi z zavarovanjem.
Zakonodaja EU določa tudi naslednje pravice:
- če vaše počitnice niso takšne, kot so obljubljali v prospektu, vam morajo potovalne agencije ponuditi nadomestilo;
- če gre potovalna agencija, ko ste na počitnicah, v stečaj, mora imeti skrbno izdelan načrt, da kljub temu poskrbi za vašo varno pot domov;
- če agencija vidno spremeni katerega od osnovnih pogojev paketa, kot so datumi ali cena počitnic, imate pravico preklicati vašo rezervacijo.
Na spletnih straneh Evropske komisije boste našli več informacij pravicah v zvezi z organiziranimi počitnicami .
Več informacij o pravnem varstvu, ki vam ga zagotavlja zakonodaja skupnosti ko rezervirate in paketno potovanje pa lahko dobite na spletnem naslovu Evropske komisije - Varstvo potrošnikov.
Vir:
- Evropska komisija - potrošniki: organizirane počitnice
- Evropska komisija - Državljani, Varstvo potrošnikov: potovalni paket
6. Koliko časa veljajo garancije za izdelke široke uporabe v državah članicah EU?
V EU velja za izdelke široke uporabe, ki so kupljeni v katerikoli državi članici, 2-letni garancijski rok. To določilo je zapisano v 5. členu Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/44/ES (UL L 171, 07.07.1999) o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij.
V nekaterih državah lahko garancija velja dlje, pa tudi nekateri proizvajalci se odločijo za daljši garancijski rok.
Obstaja tudi t.i. garancijski list EU, pomeni pa, da proizvajalec ponuja garancijo v vseh državah članicah EU. Proizvajalec garancije EU ni dolžan ponujati samo zato, ker prodaja izdelek v EU. Če torej na garancijskem listu piše, da gre za EU garancijo, potem lahko pravice iz garancije uveljavljate v vseh državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Če pa garancijski list tega ne določa, pa ni nujno, da boste lahko garancijo razen v državi, kjer ste izdelek kupili, uveljavljali tudi drugje.
V kolikor uveljavljanje garancije v Sloveniji ni mogoče, morate garancijo uveljavljati v drugi državi članici EU, kot je določeno v garancijski izjavi. Pri tem morate vedeti, da v drugih državah EU ne velja pravilo, da mora biti izdelek popravljen v 45-dnevnem roku, sicer ste upravičeni do novega izdelka oziroma do vračila kupnine. Priporočamo vam, da natančno preberete garancijsko izjavo, kjer so določene vaše pravice v zvezi z uveljavljanjem garancije.
Naslednje pravice in odgovornosti veljajo povsod v EU:
- če izdelek, ki ste ga kupili, ni enakega videza ali ne deluje kot v oglasih, oziroma ni zadovoljive kakovosti, ga imate pravico zamenjati ali, če se izdelek ne zamenja v doglednem času brez dodatnih stroškov, dobiti nazaj denar;
- če kupite dobrine, ki se izkažejo za pokvarjene, vam morajo proizvajalci dati nadomestilo za morebitno telesno poškodbo oziroma poškodbe na vaši lastnini;
- ko od poklicnega trgovca izdelke oziroma storitve kupite po pošti, telefonu, faksu ali internetu, imate enake pravice glede garancij, kot če bi jih kupili v trgovini.
Več informacij o varstvu potrošnikov v EU in vaših pravicah si lahko preberete na spletni strani Evropskega potrošniškega centra. Na njihovi spletni strani si lahko preberete tudi rubriko Pogosta vprašanja in odgovori.
Vir:
7. Ali lahko za izdelek, kupljen v drugi državi članici EU, uveljavljam garancijo v Sloveniji?
Garancija proizvajalca za nekatere (predvsem tehnične) izdelke je v Sloveniji obvezna. V drugih državah EU pa je običajno garancija za izdelek prostovoljna.
Ob tem velja, da ponudnika garancije zavezuje tisto, kar obljubi v garancijski izjavi, ali pa v oglasu. Pri nakupu torej velja preveriti, ali lahko garancijo uveljavljate tudi v Sloveniji. Pooblaščeni servisi v Sloveniji namreč niso dolžni popravljati izdelkov kupljenih v drugih državah članicah Unije, razen če to ni izrecno zapisano v garancijski izjavi.
V kolikor uveljavljanje garancije v Sloveniji ni mogoče, morate garancijo uveljavljati v drugi državi članici EU, kot je določeno v garancijski izjavi. Pri tem morate upoštevati, da v drugih državah ne velja pravilo, ki je obvezno v Sloveniji, in sicer da mora biti izdelek popravljen v 45- dnevnem roku, sicer ste upravičeni do novega izdelka oziroma do vračila kupnine.
Pri nakupu bodite pozorni na garancijsko izjavo, kjer so določene vaše pravice v zvezi z uveljavljanjem garancije.
Vir:

