Dostop do energije je temeljnega pomena v vsakodnevnem življenju
vsakega Evropejca. Višje cene, grožnje varnosti oskrbe z energijo in
sprememb evropskega podnebja vplivajo na vsakega od nas.
Energijo v vsakdanjem življenju jemljemo kot samoumevno. Pomanjkanje goriva in motnje pri preskrbi z energijo so redek pojav, a kljub temu občasno opozarjajo, da smo odvisni od energije za prevoz, ogrevanje domov pozimi in ohlajevanje poleti ter delovanje tovarn, kmetijskih gospodarstev in pisarn. Vendar so mnogi energetski viri omejeni, njihova izraba pa je pogosto vir onesnaževanja. Varovanje okolja in potreba po tem, da bi dosegli čim večjo varnost oskrbe ter z rastjo cen ostali konkurenčni na mednarodni ravni, pomeni, da mora EU postati gospodarstvo z nizko proizvodnjo CO2, ki uporablja manj fosilnih goriv v industriji, prometu in gospodinjstvih ter izkorišča obnovljive energetske vire za proizvajanje električne energije, ogrevanje ali ohlajevanje zgradb in v prometu. To predpostavlja ambiciozen prehod na energijo vetra, biomase, vode in sonca ter biogoriva iz organskih snovi.
Evropa mora delovati skupaj, da bi si zagotovila trajnostno, varno in konkurenčno energijo. Brez tega bodo cilji EU na drugih področjih, vključno z lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta ter razvojnimi cilji tisočletja dežje dosegljivi. Evropska energetska politika mora biti ambiciozna, konkurenčna in dolgoročna ter v korist vseh Evropejcev, hkrati pa je nujno upoštevati socialno razsežnost evropske energetske politike na vseh stopnjah oblikovanja in izvajanja posameznih ukrepov. Ta politika bi morala dolgoročno prispevati k rasti in odpiranju novih delovnih mest v Evropi, znatno pa naj bi vplivala na nekatere izdelke in procese na mednarodnem tržišču, zlasti na področju energetsko intenzivnih industrijskih panog.
V grafikonu so prikazani deleži posameznih primarnih
virov energije v Evropski uniji leta 2004. Za primerjavo, v strukturi
oskrbe z energijo v Sloveniji podobno kot v EU prevladuje nafta (36%),
sledijo trdna goriva (21%) in jedrska energija (19%), medtem ko ima
plin v primerjavi s povprečjem EU le 12-odstotni delež, obnovljivi
viri pa 11%, kar je občutno več kot na ravni Unije.
"Energija za spreminjajoči svet"
Evropska komisija je 10. januarja 2007 v Bruslju predstavila strateški energetski sveženj "Energija za spreminjajoči svet" (Energy for a changing world), s katerim želi energetiko povezati s klimatskimi spremembami, okrepiti zanesljivost energetske oskrbe v EU in vzpostaviti konkurenčni trg, ki bo omogočal nadaljnji razvoj evropskega gospodarstva ter njegovo konkurenčnost v svetovnem merilu. Aktualnost tega svežnja je usmerjena v podnebne spremembe in zmanjševanje odvisnosti od uvoza ogljikovodikov, tj. nafte in plina.