Novice

Medtem ko se je starostna meja, ki prebivalstvo deli na mlajšo in starejšo polovico, še leta 1950 nahajala pri 31. letu, je leta 2005 dosegla že 38 let, leta 2050 pa naj bi se po projekcijah povišala na 48 let.

K temu trendu prispevata predvsem daljša življenjska doba in manjša rodnost. Evropske ženske imajo v povprečju 1,5 otroka, medtem ko bi bilo za dolgoročno ohranitev sedanjega števila prebivalstva potrebno povprečje 2,1 otroka.

Pri tem se kažejo velike razlike med posameznimi evropskimi regijami. Rodnost v severni in severozahodni Evropi se giblje med 1,8 in 2,0 otroka, v Nemčiji, Španiji, Italiji in večini vzhodne Evrope pa je pod 1,4.

Tudi sicer so razlike med različnimi deli Evrope zelo velike. V raziskavi so ocenili skupno 285 evropskih regij na podlagi 24 socialnih in ekonomskih indikatorjev, med katerimi so demografske spremembe, zaposlitvene možnosti, investicije v izobraževanje in znanost, skrb za starejše ter onesnaženost okolja.

Na prvo mesto se je uvrstila Islandija, sledijo ji širši območji Stockholma in Osla ter različne švicarske regije. Vsa ta območja odlikujejo relativno stabilna demografska slika in ugodni pogoji za življenje, kot so kakovostni izobraževalni sistem, nizka brezposelnost in skrb za starejše.

Dokaj visoko so se uvrstile tudi Irska, Velika Britanija, države Beneluksa, Francija, južna Nemčija, Avstrija in nekatere regije na severu Italije in severovzhodu Španije, medtem ko si zadnja mesta delijo slabše razviti predeli Bolgarije, Poljske in Romunije. Pri slednjih so opazni predvsem nizka rodnost, množično odseljevanje mladih in naglo staranje preostalega prebivalstva.

Slovenija, ki je v raziskavi obravnavana kot ena regija, se je znašla v drugi polovici, natančneje na 178. mestu, kar je le nekaj stopničk nižje kot na primer širša območja Berlina, Bruslja, Lizbone, Budimpešte in Toskana. V raziskavi je Slovenija poleg Češke izpostavljena kot država, ki je kljub temu, da je nekoč pripadala t.i. vzhodnemu bloku, uspela izvesti reforme in doseči relativno visoko razvitost. Tako se Sloveniji obeta boljša prihodnost kot na primer vzhodni Nemčiji, navaja študija.

Čeprav se prebivalstvo stara tudi na drugih koncih sveta, položaj ni tako kritičen kot v Evropi. Prebivalstvo ZDA, Kanade, Azije, Latinske Amerike in Karibov se bo do leta 2050 povečalo za nekaj več kot 30 odstotkov, Afrike pa celo za 105 odstotkov. K temu naj bi pripomoglo predvsem večje število otrok. Ženske v Aziji in Latinski Ameriki imajo povprečno 2,5 otroka, v Afriki pa pet.

Edina izjema je Rusija, kjer se bo prebivalstvo po ocenah inštituta s sedežem v Berlinu znižalo za 21 odstotkov. (STA)