Kaj Kitajska in ZDA, resnična športna velesila je EU
Najbolj uspešna država EU je bila sicer najbolj evroskeptična med članicami Velika Britanija s 47 kolajnami (19 zlatih, 13 srebrnih in 15 bronastih), sledijo pa ji evropske sile Nemčija (41/16/10/15), Italija (28/8/10/10), Francija (40/7/16/17), Nizozemska (16/7/5/4) in Španija (18/5/10/3).
Tem starim članicam sledijo nove iz srednje in vzhodne Evrope. Najbolj se je izkazala Romunija (8/4/1/3). Sledijo ji največja nova članica Poljska (10/3/6/1), Madžarska (10/3/5/2), Češka (6/3/3/0) in Slovaška (6/3/2/1).
Na 12. mestu med prejemnicami odličij iz EU je Danska (7/2/2/3), za njo pa se je uvrstila Slovenija z zlatom Primoža Kozmusa, srebroma Vasilija Žbogarja in Sare Isakovič ter bronoma Lucije Polavder in Rajmonda Debevca.
Bolgarija (5/1/1/3) je tik za Slovenijo, sledijo pa še Finska (4/1/1/2), Latvija (3/1/1/1), Belgija, Estonija in Portugalska (vse 2/1/1/0), Švedska (5/0/4/1) ter Litva (5/0/2/3). Na zadnjih treh mestih se nahajajo Grčija (4/0/2/2), Avstrija (3/0/1/2) in Irska s srebrom in dvema bronoma.
Seveda je štetje kolajn za EU zgolj simbolično, saj unija na igrah ne nastopa s skupno reprezentanco in nima skupnega olimpijskega komiteja. Šport tudi ne spada v pristojnost EU, čeprav je Evropska komisija leta 2007 predstavila Belo knjigo o športu, s katero želijo v okviru EU določiti skupne smernice sicer avtonomnega športnega področja v posameznih članicah.
Gre za pravno neobvezujoč dokument, vendar prvi, ki na ravni EU opredeljuje različna socialna, gospodarska in pravna vprašanja športa. Pomen športa in športne politike za unijo je bil vključen tudi v Lizbonsko pogodbo, nov temeljni pravni dokument EU, ki pa še ni stopila v veljavo. (STA)