Republika Slovenija
  Iskanje  
Vladni portal z informacijami o življenju v Evropski uniji

Spletno mesto prenavljamo zaradi sprememb, ki jih prinaša Lizbonska pogodba.

Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti - 2012



 

Leto 2012 je priložnost za razmislek o tem, kako je evropska družba pripravljena na dejstvo, da se življenjska doba evropskih prebivalcev daljša. Zmanjševati se bo začelo število delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko se bo število prebivalcev nad 60 let vsako leto večalo za okoli dva milijona ljudi. Dejstvo, da se evropska družba  stara, posamezniki in družba vse prevečkrat doživljamo kot grožnjo in ne kot dosežek. V starostnikih pogosto vidimo breme za mlajše, delovno aktivne ljudi. In vendar so današnji starejši veliko bolj zdravi kot prejšnje generacije, njihovo znanje in izkušnje pa so lahko mlajšim v dragoceno pomoč in podporo. Ostati aktiven tudi na stara leta je tudi najboljši način za spopadanje s starostjo.

 

Aktivno staranje pomeni polno udeležbo starejših v družbenem življenju, primerna delovna mesta za starejše, aktivno ukvarjanje starejših s prostovoljskim delom in samostojno življenje starostnikov z ustrezno prilagojenimi stanovanji, infrastrukturo, informacijsko in komunikacijsko tehnologijo in prometnimi sredstvi.

 

Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti bo zato namenjeno iskanju in vzpostavljanju novih praks ter spodbujanju oblikovalcev politike in interesnih skupin k promociji aktivnega staranja na vseh ravneh. Naloga politikov bo v letu 2012 izboljšati možnosti za aktivno staranje in samostojno življenje starostnikov, in sicer na tako različnih področjih, kot so zaposlovanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve, izobraževanje odraslih, prostovoljstvo, stanovanjska politika, informacijske storitve, promet itd.

 

Namen evropskega leta je predvsem ozaveščanje ljudi, izmenjava dobrih praks, spodbuda vsem politikom in institucijam, da z ustreznimi ukrepi omogočijo aktivno staranje:

  • naloge v zvezi z zaposlovanjem, družbenim udejstvovanjem, izobraževanjem odraslih, prostovoljstvom starejših, samostojnim življenjem, zdravim staranjem itd.,
  • naloge javnih in zasebnih ustanov,
  • odpravljanje ovir za delo starejših,
  • ozaveščanja prebivalstva z javnimi razpravami,
  • določitev prednostnih ukrepov.

 

Mesta se lahko vključijo v program mest, prijaznih do starostnikov, ki ga je pripravila Svetovna zdravstvena organizacija. Podjetja lahko prilagodijo delovne pogoje starejšim, organizacije civilne družbe lahko spodbujajo prostovoljsko delo starejših. Za olajšanje in hkrati spoštovanje raznolikega prostovoljnega dela starejših je treba vzpostaviti po vsej Evropi veljaven status prostovoljstva na način, ki ne bo negativno vplival na možnosti mlajših za zaposlovanje. Med starejšimi pa je pomembna tudi solidarnost znotraj generacije, saj so med starejšimi tako bolj kot manj zdravi državljani. S tem, ko ostanejo aktivni, lahko tudi starejši sami kot prostovoljci skrbijo, da bolni in osamljeni starostniki ohranijo družbene vezi in ustrezen življenjski standard.

 

Evropska unija že uveljavlja politiko aktivnega staranja v strategiji zaposlovanja in s pobudami v izobraževanju odraslih, javnem zdravstvu in informacijski družbi. Med evropskim letom bodo ta prizadevanja deležna še več pozornosti. V letu 2012 naj bi se že pohvalili z otipljivimi rezultati na področju položaja starejših prebivalcev. Poleg že prej naštetih področij naj bi starejšim omogočili tudi boljše sodelovanje v kulturnem življenju, športnih aktivnostih in izobraževanju.


2. Raziskava Eurobarometra

 

Po raziskavi Eurobarometer, ki je bila objavljena ob začetku evropskega leta, staranje prebivalstva sicer skrbi le 37 odstotkov Slovencev in 42 odstotkov Evropejcev. Javno mnenje glede problema staranja je po navedbah Eurobarometra v velikem nasprotju s stališčem oblikovalcev politike, po mnenju katerih je demografsko staranje v Evropi velik problem.

 

Na vprašanje, ali se strinjajo, da bo treba uradno upokojitveno starost v Sloveniji oziroma EU povišati do leta 2030, je pritrdilno odgovorilo 45 odstotkov Slovencev oziroma 33 odstotkov Evropejcev.

 

Več kot 60 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bi moralo biti dovoljeno delati tudi po upokojitveni starosti, tretjina vseh vprašanih pa pravi, da bi tudi sami želeli delati dlje. To bi si sicer želelo le 16 odstotkov Slovencev.

 

Čeprav je običajna upokojitvena starost 65 let, je bila leta 2009 povprečna upokojitvena starost približno 61,5 leta, gibala pa se je od nekoliko manj kot 59 let do nekaj čez 65 let, je pokazala raziskava.


3. Evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 v Sloveniji

 

V Sloveniji že potekajo različni programi pomoči in podpore starejšim, delujejo pa tudi mnoge organizacije, ki združujejo starejše ali starejše in mlajše v medgeneracijskih programih, kot so na primer Sadeži družbe, ki so se razvili na pobudo dr. Janeza Drnovška. Prihajajoče leto bo priložnost za to, da dobre pobude še nadgradimo in da razvijemo nove, ki bodo prinesli novo kakovost življenja ne le starejšim, ampak družbi kot celoti.

 

V skladu s postopki ima v Sloveniji ključno vlogo pri obeležitvi leta ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bo skrbelo za organizacijo dejavnosti v zvezi z evropskim letom aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Ministrstvo za delo predvideva izvedbo treh večjih dogodkov v letu 2012, vzpostavitev posebne spletne strani, imenovanje ambasadorjev in posebno informacijsko komunikacijsko strategijo, ki bo ustrezno ozaveščala javnost. 

 

V nacionalnem odboru evropskega leta pa so še predstavniki drugih resorjev in nevladnih organizacij, ki delujejo na področju medgeneracijskega sodelovanja.